Zgodovina razvoja koncepta tržnega vrta brez prekopavanja
- Metka Selak
- Feb 11
- Branje traja 3 min
Tržni vrt brez prekopavanja v svojem bistvu združuje dva koncepta, in sicer vrtnarjenje brez prekopavanja (ang. No Dig) in tržno vrtnarstvo (ang. Market Gardening). Da bi koncepta lahko dobro razumeli, se na kratko potopimo v zgodovino in spoznajmo njune najbolj prepoznavne utemeljitelje. Njihove ideje so danes temelj našega dela.
Masanobu Fukuoka Ruth Stout Eliot Coleman
Masanobu Fukuoka (Japonska, 1913–2008) je že v 30. letih 20. stoletja razvil celosten ekološko-filozofski koncept naravnega kmetovanja, v katerem je kot prvi zavrnil prekopavanje kot nujno potrebno. V svoji knjigi Revolucija ene slamice pravi tudi:
"Prihodnost človeštva ni v kakšnem početju. Da je narava vse bolj opustošena, da se njeni viri izčrpavajo, da človekovo srce ne najde miru pred skrbmi in da človek stoji na robu notranjega razkola, je posledica tega, da je nekaj počel. Treba mu ne bi bilo nič, smel ne bi delati nič. Rešitev za človeštvo bi bila ravno sprožitev gibanja za to, da ne bi sprožali ničesar več. Druge poti na tej točki ni več."
Ruth Stout (ZDA, 1884–1980) je v 40. letih 20. stoletja zemljo pokrivala z debelo plastjo zastirke in je ni prekopavala. Bila je prva, ki je vrtnarjenje brez prekopavanja sistematično uporabila v klasičnem zelenjavnem vrtu. V svoji knjigi Gardening Without Work zagovarja idejo, da tak način vrtnarjenja prihrani veliko dela. O vrtnarjenju pravi:
"Working in the garden . . . gives me a profound feeling of inner peace. Nothing here is in a hurry. There is no rush toward accomplishment, no blowing of trumpets. Here is the great mystery of life and growth. Everything is changing, growing, aiming at something, but silently, unboastfully, taking its time."
Eliot Coleman (ZDA, 1939–) je pionir organskega tržnega vrtnarjenja. Uvedel je koncept stalnih gredic z minimalno motnjo tal, brez globokega oranja, sistem zaporednih setev ter uporabo prilagojenih orodij (npr. široke vile, ročne sejalnice in nizke tunele). Zelenjavo v hladnem podnebju prideluje v vseh letnih časih. Njegovi ključni knjigi sta The New Organic Grower in Four-Season Harvest.
"Organic farming appealed to me because it involved searching for and discovering nature's pathways, as opposed to the formulaic approach of chemical farming. The appeal of organic farming is boundless; this mountain has no top, this river has no end."
Charles Dowding Jean-Martin Fortier Richard Perkins
Charles Dowding (VB, 1949–) je koncept No Dig razširil med veliko število vrtnarjev po svetu. Od 80. let dalje raziskuje, preizkuša in dokazuje prednosti te metode. Pomembno vlogo pripisuje tudi uporabi kompostne zastirke. Bil je prvi, ki je na ta način vzpostavil tržni vrt. Izdal je veliko knjig na to temo, njegova prva je Organic Gardening: The Natural No-Dig Way. Njegov najbolj znan citat, ki odmeva v glavah in srcih vseh, ki vrtnarimo po teh načelih, je:
"Feed the soil, not your plants."
Jean-Martin Fortier (Kanada, 1979–) je predstavil ponovljiv poslovni model za tržni vrt brez prekopavanja. Na lastnem primeru je pokazal, da je tak način vrtnarjenja ne le izvedljiv, temveč tudi dobičkonosen. Poudarja pomen standardiziranih pridelovalnih površin, namenskega orodja, učinkovitosti vseh procesov ter kakovosti vrtnarjevega življenja. Njegova knjiga The Market Gardener je temu modelu prinesla svetovno prepoznavnost. V njej pravi tudi:
"To grow better instead of bigger became the basis of our model."
S tem poudarja, da je za večjo uspešnost tržnega vrta treba izboljševati procese pridelave in ne povečevati pridelovalne površine.
Richard Perkins (Švedska, 1985–) je v Evropi najpomembnejši sodobni promotor tržnega vrta brez prekopavanja kot dela regenerativnega kmetovanja. Svoje znanje in izkušnje deli prek knjig, kot je Regenerative Agriculture, ter izobraževanj in delavnic.
"This combination of good design and good planning, both when it comes to the land, the enterprises and the business-side of things, is what makes Ridgedale as well as the farms of my students work."
Skozi vsa ta leta, ko so vrtnarji po svetu preizkušali te koncepte, jih spreminjali, izboljševali in nadgrajevali, se je pokazalo, da je tak način vrtnarjenja učinkovit in da z leti izboljšuje rodovitnost zemlje. To sta glavni prednosti, zaradi katerih smo se za ta način vrtnarjenja odločili tudi mi.
Komentarji