Naziv aktivnosti: Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (ukrep 6, podukrep 6.1)
Mojca Frlic je pridobila finančno pomoč iz naslova podukrepa 6.1. »Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete«.
Z naložbami v osnovna sredstva bo uvedla inovacije na kmetiji in prispevala k zmanjšanju vpliva kmetijstva na okolje. Mojca je na kmetiji zaposlena in ima vzpostavljeno računovodstvo na svoje ime.
Cilji:
- gospodarski razvoj kmetije: povečati obseg proizvodnje in povečati konkurenčnost kmetijskega gospodarstva;
- z gospodarjenjem na kmetiji prispevati k doseganju horizontalnih ciljev: inovacije in varstvo okolja.
Pričakovani rezultati:
- Varnejše, več in hitreje opravljenenega dela.
- Povečan obseg in kakovost pridelane krme na kmetiji.
- Večja konkurenčnost kmetije.
Naziv aktivnosti: Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (IRP 01)
Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Naziv aktivnosti: Kmetijsko-okoljska podnebna plačila - Biotska raznovrstnost (IRP 18.03) BK.8 Strmi travniki
Cilji: Namen operacije je ohranjanje mozaičnosti kmetijske krajine, preprečevanje opuščanja rabe in ohranjanje travniških habitatov na strmih legah.
Naziv aktivnosti: Ekološko kmetovanje (IRP 19)
Cilji: Podpore se namenjajo za izvajanje kmetovanja, ki omogoča varovanje in izboljšanje okolja, elementov krajine, naravnih virov in biotske raznovrstnosti ter prilagajanje podnebnim spremembam.
Naziv aktivnosti: Dobrobit živali (IRP 28)
Cilji: Spodbuditi rejce k izvajanju nadstandardnih oblik reje živali.
Naziv aktivnosti: Lokalne pasme in sorte (IRP 42)
Cilji: Vzpostavitev ravnotežja med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter z namenom ohranjanja genskih virov spodbuditi kmetijska gospodarstva k reji lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, in pridelavi lokalnih (avtohtonih in tradicionalnih) sort, ki jim grozi genska erozija.
Naziv aktivnosti: Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost (INP 01)
Cilji: vsaj delno izboljšati dohodkovni položaj kmetov in podporo dodeliti vsem kmetom, ki izpolnjujejo pogoje pogojenosti, za vse njihove upravičene hektarje.
Naziv aktivnosti: Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost (INP 02)
Cilji: S prerazporeditvenim plačilom se prispeva k višjemu dohodku in večji stabilnosti dohodka na manjših KMG. Prav tako se zagotavlja pravičnejša porazdelitev neposrednih plačil ter učinkovitejše ciljanje dohodkovne podpore za trajnostnost tistim KMG, ki imajo najnižje dohodke.
Naziv aktivnosti: Vezana dohodkovna podpora za rejo govedi (INP 04)
Cilji: Povečanje ponudbe mesa govedi v shemah višje kakovosti, kjer trenutno primanjkuje telet za nadaljnje pitanje, ki so rojena v Sloveniji. Investicije in prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, proizvodno vezane podpore, povezovanje deležnikov ter podpora za uveljavitev sheme Izbrana kakovost.
Naziv aktivnosti: Vezana dohodkovna podpora za krave dojilje (INP 05)
Cilji: Krave dojilje pomembno omogočajo izrabo travinja, ki v Sloveniji predstavlja več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v uporabi in ki je še zlasti značilno za OMD-območja.
Naziv aktivnosti: Vezana dohodkovna podpora za mleko v gorskih območjih (INP 06)
Cilji: Podpora je namenjena zlasti ohranjanju obsega krav molznic v gorskem območju, kjer zaradi reliefnih danosti prevladuje trajno travinje in krave molznice pomembno prispevajo k izrabi trajnega travinja ter neposredno preprečujejo zaraščanje na teh območjih. Z dohodkovno podporo se sledi zlasti cilju uravnavanja ekonomskega položaja na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z rejo krav molznic in s tem prispevamo k njihovi konkurenčnosti.
Naziv aktivnosti: Shema za okolje in podnebje (SOPO) - Ekstenzivno travijne (INP 08.01)
Cilji: Shema prispeva k upravljanju hranil v tleh, saj prepoveduje uporabo mineralnih gnojil. S prepovedjo uporabe mineralnih gnojil in s tem manjšo porabo dušika bo shema prispevala k zmanjšanju izpustov dušikovega oksida in amonijaka. Z omejitvijo obremenitve na 0,9 GVŽ/ha KZU se v primerjavi z drugimi kmetijami zmanjša potreba po nakupu krmnih žit in oljnih tropin ter s tem vnos dodatnih rastlinskih hranil na kmetijsko gospodarstvo. S prepovedjo uporabe mineralnih gnojil in nizke obremenitve bo shema vplivala tudi na kakovost vode