Ekološko, seneno, pašno ali konvencionalno meso. V čem je sploh razlika?
Največja razlika je sigurno v dobrobiti živali. Raziskave pa kažejo tudi pomembne pozitivne razlike v sestavi mesa, predvsem v vsebnosti koristnih maščobnih kislin.
Ekološko meso ni samodejno bolj hranljivo v vseh pogledih, pašna reja ni nujno enaka ekološki reji. Prav ta razlika je ključna pri razumevanju raziskav. Bolj kot sama oznaka eko je pomembna pozornost na intenzivnost in konkretne pogoje reje.
Intenzivna komercialna govedorejska farma Cike na pašniku
1. Uradni predpisi: kaj ekološka reja dejansko pomeni?
Vir: Evropska komisija – pravila za ekološko pridelavo
Ekološka živinoreja vključuje strožja pravila glede krme, zdravljenja živali, pogojev reje in dostopa do
zunanjih površin. Za ekološko označevanje veljajo tudi zahteve glede ekološke krme in nadzora
pridelave.
Pravna podlaga: Uredba (EU) 2018/848.
Agriculture and rural development
Kaj to pomeni v praksi?
Krma: pri ekološki reji veljajo pravila o ekološkem izvoru krme in velikem deležu voluminozne
krme, kot sta trava in seno.
Paša: živali morajo imeti dostop do paše, kadar razmere to dopuščajo.
Zdravila: antibiotiki niso popolnoma prepovedani, vendar so dovoljeni pod strožjimi pogoji,
kadar so potrebni za zdravljenje.
Rastni pospeševalci: njihova uporaba je prepovedana v skladu s pravili ekološke pridelave.
Nadzor: za uporabo ekološke oznake mora rejec izpolnjevati predpisane pogoje in biti vključen v sistem nadzora.
2. Kaj pomeni certifikat seneno
Seneno pomeni, da živali niso krmljene s silažo, temveč se v času vegetacije pasejo, pozimi pa jih hranijo s senom. Projekt evropskega partnerstva za inovacije (EIP) Seneno meso in mleko kmetijam, ki sledijo tradicionalnemu načinu prireje, omogoča certificiranje senene prireje brez silaže.
Dovoljena krma
Krmljenje sveže travniške krme.
Krmljenje sena iz travniške krme in krmnih rastlin (npr. lucerna) in slame različnih poljščin (žitne slame, koruznica, sojina slama…).
Kot dopolnilno krmo je živalim dovoljeno krmiti sveže križnice, koruzo, žita in korenovke kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa.
Krmljenje posušenih žit (koruza, ječmen, oves, tritikala, pšenica, rž…), suhih pesnih rezancev, suhih pivskih tropin, posušenih stranskih proizvodov industrije sladkorja in predelave žit, ter druge suhe krme v komercialno dostopni obliki (kot npr. otrobi, lucernini peleti…).
V krmnih obrokih se lahko uporablja krmne stročnice (bob, grah, lupina…), oljnice (ogrščica, soja, sončnice…) in beljakovinske koncentrate (tropine in pogače oljnic npr. soje, ogrščice, sončnic, buč…).
Prepovedana krma
Silaža iz krmnih rastlin kot tudi silirano zrnje žit in drugih krmil.
Fermentirana krma katere koli vrste.
Stranski proizvodi pivovarn, žganjarn, ostankov od stiskanja sokov ali vina (tropin) ter drugih ostankov živilske industrije, kot so na primer sveži ali silirani pesni rezanci, sveže ali silirane pivske tropine, sveže ali silirane sadne tropine…
Krma in krmila, vključno s stranskimi proizvodi v namočenem stanju (namakanje).
Krma živalskega porekla (mleko, sirotka, mesno – kostna moka itd,…), z izjemo materinega mleka do odstavitve. Dovoljeno je dokrmljevanje mladih živali z mlečnim nadomestkom največ do starosti živali 90 dni za govedo, 45 dni za drobnico in 150 dni za kopitarje.
Sečnina.
Voluminozna krma:
suha voluminozna krma: seno, sušena lucerna, sušena detelja…
zelena voluminozna krma: paša, trava, lucerna, detelje, ogrščica, žita, koruza, listje sladkorne pese…
okopavine: krmna pesa, repa, koleraba, krmno korenje…
slama (surova ali rezana).
3. Raziskava: razlike v sestavi mesa
Vir: Średnicka-Tober in sodelavci (2016)
Composition differences between organic and conventional meat: a systematic literature review and meta-analysis.
British Journal of Nutrition · sistematični pregled in metaanaliza 67 objavljenih raziskav
PubMed
V primerjavi sestave ekološkega in konvencionalnega mesa so raziskovalci ugotovili:
V skupni analizi različnih vrst mesa je bilo v ekološkem mesu povprečno približno 23 % več
večkrat nenasičenih maščobnih kislin (PUFA).
Vsebnost maščobnih kislin omega3 je bila v skupni analizi približno 47 % višja v ekološkem mesu
Razlike so bile povezane predvsem s prehrano živali, zlasti z večjim deležem paše in krme na
osnovi trav.
Moramo pa biti pozorni na to, da
meso pašnih živali ni nujno ekološko. Tudi v konvencionalni vzreji so živali lahko
hranjene pretežno s travo.
ekološka reja ni nujno izključno pašna. Ekološka reja vključuje tudi seno, silažo in drugo
dovoljeno krmo.
na sestavo mesa pomembno vplivajo tudi pasma, starost, prehrana, stopnja zamaščenosti
in način pitanja.
Zato je pri primerjavi hranilne vrednosti pogosto pomembneje vedeti, kaj je žival dejansko jedla, kot
pa se zanašati samo na oznako »ekološko«.
Intenzivna komercialna prašičja farma Krškopoljci na pašniku
Intenzvna komercialna piščančja reja Pašni brojlerji (kmetija Monera)
3. Dobrobit živali: kaj pravijo evropski strokovnjaki?
Znanstveno mnenje o dobrobiti živali pri prireji mesa obravnava, v kolikšni meri so rejne živali med rejo, prevozom in zakolom izpostavljene bolečini, strahu, stresu, poškodbam, boleznim ter drugim negativnim izkušnjam in ali imajo ustrezne možnosti za izražanje naravnega vedenja.
Ključno izhodišče sodobne znanosti je, da dobrobit živali ni odvisna zgolj od njihovega zdravja in produktivnosti, temveč tudi od njihovega počutja in sposobnosti doživljanja pozitivnih ter negativnih izkušenj.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pri ocenjevanju dobrobiti rejnih živali uporablja znanstvene dokaze o njihovem fizičnem zdravju, vedenju in čustvenih stanjih. Pri tem se upoštevajo konkretni kazalniki, kot so poškodbe, šepanje, smrtnost, vedenjske motnje, strah in odzivi na bolečino.
Najpomembnejša področja presoje so:
Pogoji reje: gostota naselitve, kakovost tal, temperatura, prezračevanje, osvetlitev in dostop do vode ter ustrezne krme.
Zdravje in telesna celovitost: pojav bolezni, poškodb, šepanja in bolečih posegov.
Vedenjske potrebe: možnost gibanja, raziskovanja okolja, počivanja, socialnih stikov in drugih vedenj, značilnih za posamezno vrsto.
Prevoz in ravnanje z živalmi: stres zaradi ločevanja, nakladanja, razkladanja, vročine, žeje, utrujenosti in mešanja neznanih živali.
Zakol: zmanjševanje strahu in bolečine med omamljanjem ter preprečevanje nepotrebnega trpljenja pred smrtjo.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) – Dobrobit živali .
EFSA – Dobrobit brojlerjev v reji .
EFSA – Dobrobit prašičev med prevozom .
Evropska komisija – Zakonodaja EU o dobrobiti živali .
Evropska komisija – Zaščita živali ob zakolu in omamljanju .
Vpliv stresa pri živalih na kakovost mesa
Raven stresa pri živalih pred zakolom lahko pomembno vpliva na kakovost mesa, predvsem na njegovo barvo, mehkobo, sposobnost zadrževanja vode, sočnost in obstojnost med skladiščenjem. Učinek je odvisen od intenzivnosti in trajanja stresa, vrste živali, njene fizične aktivnosti ter ravnanja med prevozom in pred zakolom.
Zmanjševanje stresa zato ni pomembno samo z vidika dobrobiti živali, temveč tudi z vidika
kakovostne, varne in gospodarsko učinkovite prireje mesa.
Dobra kakovost mesa se začne že pri reji in je tesno povezana z ravnanjem z živaljo pred zakolom.
Zaključek
Prehrana živali, bogata s travo in drugo voluminozno krmo ima pomemben vpliv na sestavo
maščob v mesu. Na končno kakovost mesa pomembno vpliva kombinacija dejavnikov: načni vzreje, kakovost krme in rokavanje z živaljo ob zakolu.
Konvencionalna reja sicer ne pomeni nujno intenzivne reje v hlevu. Tudi na necertificiranih kmetijah
se živali lahko pasejo na travnikih. Vendar je pri masnovni reji, usmerjeni v tržno prodajo mesa to zelo redko. Verjetnost, da boste na policah trgovine vzeli meso živali iz konvencionalne reje (sploh če gre za uvoženo meso, ki ni Slovenskega porekla), ki se je pasla in ni bila intezivno pitana, zelo majna.
Kjučno se mi zdi, da se sprašujemo o izvoru svoje hrane.
Komentarji