Pašna reja avtohtonega slovenskega cikastega goveda
Na naši kmetiji razvijamo način reje, ki temelji na povezovanju slovenske avtohtone cikaste pasme, ekološkega kmetovanja, senene reje in pašništva.
CIKASTO GOVEDO
Cikasto govedo oziroma cika je edina ohranjena avtohtona slovenska pasma goveda.
Pasma izvira iz območja Bohinja in je skozi zgodovino nastajala v razmerah slovenskega alpskega kmetovanja. Cika je bila tradicionalno povezana predvsem z mlečno rejo in izkoriščanjem travinja.
Danes je pomembna tudi zaradi svojih prilagoditvenih lastnosti:
dobro izkorišča pašo,
primerna je za hribovita in skromnejša območja,
dobro prenaša različne vremenske razmere,
ima dobro plodnost,
odlikuje jo dolgoživost,
ima dober materinski nagon,
primerna je za ekološko rejo,
učinkovito izkorišča voluminozno krmo.
Cika zato ni samo pasma, temveč del slovenske naravne, kmetijske in kulturne dediščine.
EKOLOŠKA REJA - v sožitju z naravo
Pri ekološki reji je poudarek na naravnih procesih, zdravju živali, kakovosti krme in odgovornem gospodarjenju z zemljišči.
Naša reja temelji predvsem na:
travniku → paši → senu → živali → gnoju → nazaj na travnik
Gre za čim bolj zaprt in naraven krog.
Travinje je osnova prehrane naših živali. Namesto da bi bila reja odvisna predvsem od intenzivne pridelave žit, želimo čim bolje izkoristiti naravni potencial naših travnikov in pašnikov.
Ekološka reja hkrati pomeni večji poudarek na preventivi, dobrem počutju živali, primernih bivalnih razmerah in čim bolj naravnem načinu življenja.
SENENA REJA - krma iz naših travnikov
Osnova naše zimske prehrane je kakovostno seno.
Seno predstavlja naraven način konzerviranja travinja, pri katerem se krma posuši in shrani brez fermentacije.
Pri seneni reji je zato zelo pomembno:
pravočasna košnja,
primerna faza razvoja travinja,
pravilno sušenje,
ohranjanje listov in zeli,
preprečevanje pregrevanja in plesnenja,
pravilno skladiščenje.
Kakovostno seno ni samo »suha trava«. Je osnovna krma, ki mora biti hranljiva, okusna in zdravstveno neoporečna.
PAŠA
Od aprila do novembra, v času pašne sezone, so naše krave čim več časa na pašniku.
Po jutranji molži se krave vrnejo na pašo, kjer imajo možnost gibanja, počitka, uživanja sveže trave in naravnega socialnega vedenja.
Še pomembneje pa je, da so teleta čez dan skupaj s kravami na pašniku.
Namesto klasičnega sistema, kjer je pri kravah molznicah, tele ob rojstvu ločeno od matere, želimo omogočiti, da ima tele stik s svojo materjo in lahko po molži ponovno sesa mleko.
Tele tako dobi možnost sesanja mleka pri materi, krava pa lahko nadaljuje naravno materinsko vedenje.
Takšen način reje zahteva več organizacije in prilagajanja kot klasična ločena reja telet, vendar je za nas pomembena dobrobiti živali in naravni odnosa med materjo in teletom.
Komentarji