Kako je zrastel nov enojni kozolec - samec

»Aveš Mojca, tam pr kozoucu, ka je učas stal tud enojn kozouc …«

»Ja ...«

»No jest ga bom enkrat nazaj postavu.«

In res ga je postavil! V zimi 2022/23 je bil postavljen, skoraj neverjetno hitro. Če sva poštena, naju je oba presenetilo, s kakšno intenzivnostjo se ga je delalo, kar naenkrat se je vse poklopilo.

Tri leta pred tem je kozolec zorel v Damjanu. Sprva želja, nato konkretna ideja, nato raziskava literature, pa skakanje do vseh arhivov, javnih in zasebnih fotografij, iskanje in proučevanje še stoječih enojnih kozolcev na Cerkljansko – Poljanskem območju, do konkretnih načrtov.

In sedaj stoji tam, ob velikem toplarju, baha se v svoji estetski veličini. Lep je. Zares je lep!

Stoji za nas, v spomin na vse znanje in način življenja rodov pred nami. V spomin, od kje izviramo. V spomin, koliko mojstrstva in estetike se je prepletalo v kruto graškem kmečkem življenju preteklih generacij. In stoji za njih, ki grejo za nama, da bodo s ponosom ponesli zgodbo o svojem izvoru naprej.

P.S.: Posebna hvala, Urošu Gantarju za pomoč pri načrtovanju in tesarskima mojstroma Luki Demšarju in Janezu Peternelu za izjemno izvedbo.